Priponke Iva Boscarola

Leta 1896 je podjetje Whitehead & Hoag iz New Jersyja patentiralo okrogle priponke (»button badge«). Leto pozneje je kraljica Viktorija praznovala diamantni jubilej. Ob tej priložnosti je bilo izdelano veliko število spominskih predmetov, med drugim tudi spominske priponke, ki so takrat doživele velik uspeh in postale izredno priljubljene. Od leta 1899 do 1902 je potekala druga burska vojna med Veliko Britanijo na eni strani ter dvema južnoafriškima neodvisnima republikama, Oranje-Vrystaat in Transvaal, na drugi strani. V tem času so se v Veliki Britaniji pojavile priponke z napisi »Only One Order – Forward!« (»Samo eno povelje – naprej!«) in »England Expects Every Man To Do His Duty« (»Anglija pričakuje, da bo vsak moški izpolnil svojo dolžnost«), ki so spodbujale patriotsko zavest. Leta 1907 je priponke kot del kampanje za neodvisnost Indije uporabil Mahatma Ghandi. 60. in 70. leta 20. stoletja so prinesla še večjo priljubljenost priponk – nosili so jih študenti, hipiji in glasbeniki, kot na primer John Lennon. Z njimi so izražali svoja stališča, pripadnost določeni skupini, pokazali, za kaj se zavzemajo …

Kljub temu, da so bile priponke v 80. letih 20. stoletja na tržišču že skoraj 90 let, so bile v Jugoslaviji v tem času še popolnoma neznane. Prvi, ki jih je predstavil jugoslovanskemu tržišču, je bil Ivo Boscarol, danes znan predvsem kot ustanovitelj in dolgoletni direktor podjetja Pipistrel, ki se ukvarja s proizvodnjo ultra lahkih letal. Preden se je posvetil letalstvu, je bil dejaven na različnih področjih – delal je na Radiu Študent, ustanovil je studio za oblikovanje publikacij, bil je menedžer glasbenikov, oblikovalec, ukvarjal se je s fotografijo. Kot fotograf je za revijo Stop skupaj s Tomažem Domiceljem, ki je pisal besedila, pripravljal reportaže s koncertov po Evropi. Ko sta bila službeno v Londonu, sta tam naletela na trgovino s priponkami. Boscarol je takoj dobil idejo, da bi to lahko prodajali tudi v Jugoslaviji, Domicelj pa je bil do njegove zamisli skeptičen.

Ivo Boscarol je postal prvi in največji proizvajalec priponk v Jugoslaviji. Njegovo podjetje je izdelalo od 10 do 15 tisoč priponk na dan. Priponke so se tudi v Jugoslaviji uveljavile za namene raznih kampanj, za športne prireditve, koncerte … Med bolj znane priponke, ki jih je izdelalo podjetje Iva Boscarola, sodijo priponke z napisom »Slovenija moja dežela« za namene kampanje za samostojno Slovenijo. Ivu Boscarolu pa sta izmed vseh priponk, ki jih je izdelal, najljubši dve z njegovima avtorskima sloganoma: »Štafeta, ne hvala« in »Ko bom velik, bom carinik na Kolpi«. Štiri svoje priponke je podaril tudi našemu muzeju, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Vse štiri podarjene priponke imajo premer 5,6 cm, kar je tipična velikost za priponke, ki se uporabljajo za namene kampanj.